Dolgo časa sem se otepala ideje, da bi spekla pito. Vedno se mi je zdelo, da je to nekaj tako zakompliciranega. Ampak, ker imam pite, naj bodo sladke ali slane, zelo rada sem vsakič znova ugotavljala, da bom vseeno enkrat le poskusila narediti pito.
No, ko pa sem se končno odločila, da jo naredim, sem bila v dilemi…sladko ali slano?
Po krajšem razmisleku je zmagala sladka! OK, to ni bilo težko.
Sedaj sem pa imela še en velik izziv. Želela sem pripraviti testo le iz tapiokine moke.
Ker imam izzive zelo rada in ker je v meni tudi nekaj raziskovalca, sem se z veseljem lotila naloge.
Nobena od mojih prijateljic ni ljubiteljica kuhe in peke, zato pomoči od njih nisem mogla pričakovati. Tako sem najprej začela z brskanjem po internetu. In ko sem prebrala vseh tisoč receptov in iz njih sestavila svoj recept ter dodala še malo mojega kuharskega pridiha, sem v končni fazi naredila zelo okusno testo. Testo, za katerega sploh ni nihče vedel, da je iz tapiokine moke. Bilo je ravno prav krhko, ne pretrdo, da bi ga bilo treba rezati in ne drobljivo, kar tudi ni okusno, če ti na vilicah ostane le polnilo, brez testa.
Mogoče, da samo na hitro ponovimo osnovna dejstva:
1. Tapiokina (kasava) moka ni isto kot tapiokin škrob (poglejte članek o tapioki TUKAJ)
2. Tapiokina moka sicer lahko popolnoma nadomesti pšenično moko, vendar kljub temu moramo vedeti, da se pri pripravi obnaša malo drugače kot škrobna moka.
3. Okus je mnogo boljši in polnejši.
V posodo stresemo moko, sladkor, cimet in dodamo hladno narezano maslo. V moko dobro vgnetemo hladno narezano maslo. Testo mora biti razdrobljeno in znebiti se moramo vseh koščkov masla.
2. Počasi dodajamo vodo, po žlicah. Vodo prenehamo dodajati, ko se testo lepo drži skupaj in se ne lepi na prste.
3. Počasi dodajamo zelo mrzlo vodo, po žlicah. Vodo prenehamo dodajati, ko se testo lepo drži skupaj in se ne lepi na prste. Meni je zadostovalo 8 žlic vode.
4. Testo razvaljamo na 5mm in ga prenesemo v pekač za pite (premer 20cm) ter ga s prsti enakomerno porazdelimo po celotni površini in po robu.
5. Z vilico napikamo testo in ga postavimo v hladilnik za 30 minut.
A. Za peko testa brez polnila, na primer za limonino pito ali pito s svežim sadjem:
Prižgemo pečico na 175°C.
Testo vzamemo iz hladilnika, ga prekrijemo s peki papirjem in ga obtežimo (z rižem ali fižolom).
Obteženo testo pečemo 15 minut. Odstranimo peki papir s fižolom ali rižem in odkrito testo pečemo še 10 minut.
Pečeno testo ohladimo na rešetki.
B. Za peko testa z polnilom, na primer bučne pite:
Prižgemo pečico na 175°C.
Testo vzamemo iz hladilnika in nanj vlijemo poljubno maso.
Model s pito potisnemo v ogreto pečico in pito pečemo 45-60 minut. Pita je pečena, ko je masa čvrsta, za to jo je potrebno med pečenjem maso večkrat preveriti tako, da jo prebodemo z zobotrebcem. Ko povlečemo zobotrebec ven, mora ostati suh.
Po 45 minutah peke preverimo ali je pita že pečena in če ni, jo bomo verjetno morali pokriti s folijo, da se testo ne zažge.