Rezanci, makaroni, špageti… pašta, smo pri nas doma rekli, je hrana, ki me potolaži. Vedno je pri roki, hitro se pripravi in neverjetno dobra je. Pa čeprav je le skuhana in zabeljena z maslom in drobtinami ali pa začimbami. To je hrana moje mladosti in študentskih dni. 

Rezanci so se mi vedno zdeli tako težko za narediti. Gledala sem moji noni kako sta mešali, mesili, valjali, rezali in se mi je vedno zdelo kako težaško in zakomplicirano delo je to. Ampak kaj, ko je pa tako dobro.

En dan je hči prišla iz šole in rekla da so delali rezance. »Kakšne? Kupljene? Ali ste jih delali sami?« je dobila moj rafal vprašanj. »Mami, saj veš, da sem v kuharskem krožku! Valjda smo jih sami delali. Pa fuuul so bili dobri.«

In tako sem jo nahecala, da jih je naredila še doma, jaz pa sem ji asistirala. :) Ne želite vedeti kako je to izgledalo. :) Na koncu me je hči napodila iz kuhinje, ker da sem preveč tečna. 

Ampak, pripravila pa je do tega, da sem jih naslednji dan poskusila narediti tudi jaz. In uspelo je!  Od takrat dalje jih zelo velikokrat pripravim, če imam le kakšno urico časa.

Tokrat po sem se odločila, da naredim rezance iz tapioke in še špinačne za povrhu. In tudi te so uspele in bilo je zelo zelo dobro.

Bi poskusili narediti tudi vi?