BAKALA – POLENOVKA NA BELO

Obožujem trsko, predvsem namaz iz nje. Včasih so rekli, da je bakala hrana za reveže. Danes pa je to delikatesa, ki se jo jé predvsem v času božično novoletnih praznikov in velike noči.

Jem ga že od kar vem zase. Najprej sem ga tedensko imela na jedilniku pri moji noni. Kadarkoli sem prišla k njej me je že čakal na mizi. Včasih, ko ni imela že prej časa za nabavo, pa sva po mojem prihodu odhiteli v bližnjo oštarijo, kjer so bili vedno veseli mojega prihoda. Oštir je točno vedel kaj imam najraje, tako mi je v papir naložil dobro merico bakalaja. V drugi papir, ki ga je zvil v kornet pa še črne olive. To so bile najboljše olive daleč naokoli.

Danes ne mine mesec, da namaza ne bi kupila. Vendar takega ni več, ta je bil domač, narejen iz trske in olivnega olja.

V naših trgovini najdemo več proizvajalcev bakalaja. Vendar, na žalost imajo nekateri preveč močnat okus po moki kar mi ne ustreza, nekaterim dodajajo preveč ojačevalcev okusa, tretji pa enostavno sploh ne ustrezajo mojemu okusu. Najdemo tudi takega z olivami in tartufi, ki so dobri, vendar jaz se vsakič znova vračam okusu, ki ga imam v spominu iz otroških dni. Na srečo imamo tudi takega v trgovini, ki si ga z veseljem kupim in s še večjim užitkom pojem. 

Zaradi nostalgije in želje, da bi pojedla kos kruha z bakalajem, ki sem si ga sama pripravila in bi imel približno tak okus kot ga imam v spominu, sem se lotila iskanja recepta, ki bi bil dober približek originalnemu receptu. In tako sem res našla enega, ki se mi je zdel, da bo to kar iščem. Nad rezultatom sem bila zelo presenečena.

Fantastičen je!

Poskusi ga še ti in povej svoje mnenje.